Kot vsaka ženska, ki se odloči za poroko, začne načrtovati svoj dan. Ne vem zakaj sem sama takoj pomislila, da bi si kupila udobne bele superge v katere bi se preobula po polnoči. Nisem imela predstave, kako naj bi izgledali moji poročni čevlji, še kako pa sem vedela, kako naj bi izgledali moji čevlji po polnoči, ko bi se lahko preobula in to so bile moje bele superge o katerih sem sanjal že kar nekaj časa, pa so bile predrage, da si bi jih privoščila.
Prišel je dan, ko sem šla kupit superge in bila presrečna. Bilo je kar nekaj časa pred poroko, a vendar zakaj ne, saj noga ne rase več. Pospravila sem jih v sobo in jih nisem hotela nositi, da bodo le lepe, čisto bele na dan poroke. Pa se je zgodil preobrat. Prišli smo v obdobje korone, ko bi se midva ravno morala poročiti in poroka je odpadla. Danes, ko pogledam te moje superge, se vedno spomnim na poroko, ki sva jo želela imeti. Ni imelo več smisla, da čakajo v kotu, tako sem jih začela nositi. Prvič, ko sem jih obula, ni bil ravno prijeten občutek, kajti za prvo obutev so imele drugo nalogo, predelala sem te občutke.
Danes, ko jih obujem si po tiho rečem, da če se ne bi imela namen poročiti, te superge ne bi kupila, tako pa jih le imam in se sama sebi nasmejim. Le kaj se bo zgodilo, če poroka enkrat bo, ali bodo superge zdržale, ali pa bodo takrat novi časi, nove želje, novi občutki, tako da nič ne vem, vem pa samo to, da na njih še vedno čuvam in prav hudo mi je, ko jih umažem.
Upam, da pride dan poroke enkrat, kdaj nihče ne ve, planirati sedaj nima smisla, prepustila sva se toku, tako kot sem obula nove superge namenjene za poroko v katerih sedaj delam nove in nove korake naprej.…
Continue Reading